NEPOPISAN LIST

Nekoč je bil popolnoma prazen , nepopisan list. Čista belina, v kateri se skriva mavrica barv, ki izžarevajo lepoto celega stvarstva. Mavrica barv v kateri se skrivajo vse modrosti in tihe skrivnosti. Skrivnosti, ki so očem skrite in se jih da samo občutiti in jih izživeti.

Ta nepopisan list hrepeni po lepoti mavričnih barv, da se prelivajo in se skozi izkušnje oblikujejo v čudovite oblike izkušenj. Ta list je prežet z ljubeznijo, s čisto radostjo in tihim pričakovanjem lepote, ki ga življenje ponuja. Ta list je globina naše biti, ki se želi izkusiti v temi in svetlobi in v sebi nosi zapis čistine, miline in življenja v pravem pomenu besede.

Ga vidimo, ga zaznamo, mu dovolimo, da se izrazi?? Dovolimo sami sebi, da smo kar smo…čista bit v Matrici iluzije.?!Matrica, ki nam življenje kroji, v nas strahove in bolečino vzbudi. Kaj se zgodi, da ta nepopisan list belino zgubi?

Kje si se zgubil človek ti, s poti si zašel, se s plašči ovil in si maske nadel?

Ta beli nepopisan list pa se je v vsem tem med plevelom in trnjem izgubil. Zgubil je svojo milino, ljubezen, nežnost in čistino. Se popackal, v temne barve odel, na določenih delih prebledel, se pod preprogo skril in še kakšno »neumnost« storil… Pa vendar ne popolnoma ohromel..ostal je tihi glas, ki kliče po svobodi in resnici. Tihi glas, ki verjame, zaupa, ki ve, da je vse mogoče in nikdar ne obupa. Tihi glas, ki pozna odgovor in zavito pot iz suženjstva Iluzije, strahu in bolečine.  Na prvi pogled sicer boleče in naporno, pa vendar vredno truda za svobodo, ki jo prinaša. Svobodo, ki se je ne da opisati….svobodo, ki se jo da samo občutiti in v njej izkusiti vso lepoto mavrice in njenih odtenkov vsega živega.  Life is beautifulJ