NASPROTJA

Otožnost tiho se je skrila in obraz si je zakrila. Prav potiho se je potuhnila, v želji, da bi pozabila. Na vse stiske, bolečine, na vse kisle mandarine, na limone in bonbone. V strahu, da bi se jo izsledilo, je pobrala šilo in kopito, spokala je kufre polne, vzela je substance opojne in se skrila je v globino. Za seboj zbrisala vse sledi, da je kdo ne ulovi. Misleč, da je neulovljiva, da njena slava je minljiva, da je glava pozabljiva, se v temni kot je skrila, da bi se končno odpočila. Ko ravno naredila je prvi vzdihljaj,se kot strela z neba na vratih pojavi »policaj«. Na nekaj pač je pozabila, da bolečina je minljiva in njena prisotnost nepogrešljiva. Nasprotje njeno, gospa veselje, na noge dvignila je celo vesolje. Vsa se »vojska« na kupu je zbrala in v dir za njo se pognala, da jo ulovi in veselju eksistenco zagotovi. Eden brez drugega ne moreta živet, saj sta ustvarjena kot popoln duet. Skupaj ustvarjata simfonijo z namenom, da v človeku vzbudita harmonijo. Zato človek neuk, naj ti bo v poduk..življenje je otožnost in trpljenje toda le z namenom, da znaš cenit smeh in veselje.