SEM jaz in SEM JAZ

Sem jaz in sem JAZ. Sta dva, pa vendar sta eno. Skupaj hodita po poti spoznanj, polni izkušanj in zelenih poljan. Včasih za roke se skupaj držita, dihata isti zrak in se smejita. Včasih pa kot dva pozabljenca vsak v svojo smer strmita. Posebej takrat je zadeva zelo zanimiva.

Moj jaz, takrat se ima za junaka in pomembnega veljaka, pametuje, v glavi scenarije kuje in se Življenju posmehuje. Kdo pametnejši je od tega junaka, ki edini ve, kaj ga v življenju čaka. Edini ve, da Svet se vrti, da ima v sebi moči za tri, da rešil bo svet in da je njegov ta planet. Če ga pogledaš od daleč se tako napihuje, da postane te strah, da se ne razpoči, ob prvem gromu in blisku,  ko pripravlja se k toči. Šopiri se kot pav, ki mu še na kraj pameti ne pride, da bi odzdravil na sosedov pozdrav. Takrat je on gospodar, bog in batina tega sveta in naredi vse, da slučajno kaj zunanjega ne zmede te in v tebi zasadi dvom, da to je lažni bonbon, ki je vreden toliko kot počen balon. Resnico prikriva na vse načine, nastavi ti rožnata očala, podaja ti maske, zavija v celofan in ti celo pričara sončen dan. Kako se trudi ta mali junak, da te spelje na svoj mlin, te zapelje v svoje goščave, kjer skoraj ni trave in sončne bleščave. Kaj vse naredi, da ti um zamegli, da te popolnoma zaslepi in iz tebe svojega ujetnika naredi. Kakšen car je ta mali jaz, koliko truda in vztrajnosti  vsebuje in to vedno znova in znova dokazuje, saj se zlepa ne vda in brez kakršnega koli sramu in občutka krivde, on pride na vrata, brez pozdrava vstopi, se razkomoti, odvrže vse kar mu stoji na poti in še preden zaveš, da je vstopil, je on že vse svoje priključke vklopil in se te prav premeteno polotil. Kakšen car…kako obvlada, po njem najbrž zgleduje se naša vlada.

Moj JAZ pa medtem samo nemo opazuje, se sprašuje, zakaj se že uni jaz kaznuje. Je morda kake nore gobe jedel ali mu pač samo paše, da bi kot maček predel, se usedel in kaj dobrega pojedel? Bi ga pustil,  da se bo malo spotil ali naj mu priskoči na pomoč, da ne bo predolga noč? To je zdaj vprašanje, ki ne potrebuje neko vele pomembno znanje. Gre le za to, da JAZ ne potrebuje počitka, da bi dojel, da Življenje ni bitka. Vseeno pa ve, da je vse skupaj brez haska, če se vpleta in ne pusti jazu, da sem in tja se malo zapleza. Zaveda se, da je vse  skupaj le igra, ki v bistvu ne pozna poraza in kislega obraza. Je le potovanje, ki ob trenutkih slabosti zapade v tekmovanje za javno priznanje. Ko ta slabost mine, pa jaz spet JAZU roko poda in skupaj odkrivata lepote Sveta.